Jun 24 2009
še mal pa bo nou let
razen kronične utrujenosti razpoloženje strašljivo stabilno.Moj šark je meu včerej 4 leta in me je kr groza, sej je še glihkar vlekel mojo dudo, okej pošlata rad še zmerej pa gre čez dve leti že v šolo in vprašanje je , če bo še zmerej čist moj mali šarkec.za ene pet let bi najaraj ustavila čas,pa seveda ne gre,jebemu.novih šarkcov pa tud ne bomo delal, tako da se bom morala sprijazniti s situacijo.in se vsaj truditi, da ne zamudim preveč.posledično temu se zanalašč nočem tako besno angažirat v službici,kot bi se seveda glede na vsa finančna pričakovanja in izglede lahko.ipak mi teh let ne bo noben vrnu,dnarja pa tud bolš da ni preveč, ker drgač človek rata škrt.
no, kakšen euro bi seveda ne bil odveč, ko sem veselo kruzala po barceloni kakšen teden nazaj.polni butikov domačih dizajnerjev, s sicer začuda ne previsokimi cenami. mi je hecno, k tle pr nas lokalci, k šivajo mal drgač nemudoma začutjo en drive, da tud na hitrco dvignejo cene, ker so tako zelo posebni in kul.tam pa tud tako vsešpansko cenjeni nekako prodajajo po navadnemusmrtniku prijaznih cenah.no, zato sva morala tud z mojim na letališču prelagat cune iz kufrov in metat kej tud stran,sej sva presegala dovoljene gabarite.pa ne sam zarad mene , heh. sem namreč ena izmed tistih redkih srečnic, s katero možiček tud cel dan pohaja po štacunah in potrpežljivo čaka že pri deseti sprobani cuni.men lahko šteje v dobro sam to, da se hitr odločim in kupim.sam ne vem , a je to zdej kakšna prednost. za tošl sigurn ne.heh.je zato on bolj zbirčen.
tko no.morda MORDA M O R D A zna bit jutr veliki dan.












